Ponovno vrednotenje zlata Bundesbank – sicer negativni lastni kapital? Prodati zlato Bundesbank zdaj?

395 milijard evrov zlata v bilanci stanja – stanje na dan 31. 12. 2025

Ko se v Nemčiji razpravlja o zlatu Bundesbank, gre redko za računovodstvo. In vendar je prav to bistvo: v bilanci stanja za leto 2025 se je pozicija zlata Bundesbank „zaradi vrednotenja“ povzpela na 395 milijard evrov – zgodovinsko najvišja vrednost.

Hkrati Bundesbank za leto 2025 ponovno izkazuje izgubo: letni primanjkljaj znaša 8,6 milijarde evrov, bilančna izguba pa se tako poveča na 27,8 milijarde evrov.

To vodi do vprašanja, ki se danes postavlja veliko pogosteje kot nekoč: Kaj za stabilnost in zaupanje pomeni, če centralna banka beleži izgube – in zakaj ima prav zlato pri tem tako pomembno vlogo?

„Ponovno vrednoteno“ pomeni: tržna cena na presečni dan – ne „trik“

Beseda „ponovno vrednoteno“ zveni kot politična odločitev. Dejansko pa pri Bundesbank opisuje predvsem bilančno logiko: zlato se vrednoti po tržni ceni na presečni dan, sprememba vrednosti pa ne konča v izkazu poslovnega izida, temveč v ločeni postavki: rezervi iz prevrednotenja.

Za zlato ta rezerva konec leta 2025 znaša 387 milijard evrov.
Celotna izravnalna postavka iz prevrednotenja (zlato, tuje valute, vrednostni papirji) znaša 388 milijard evrov.

Ta velikost pojasnjuje, zakaj „zlato v bilanci stanja“ danes ni le razprava o rezervah, temveč bilančna tema.

Neto lastni kapital 363 milijard evrov – in zakaj bi bilo brez zlata vse drugače

Bundesbank kot ključni kazalnik navaja neto lastni kapital v višini 363 milijard evrov.
Pri tem je pomembno, kaj ta kazalnik vključuje: poleg osnovnega kapitala in rezerv izrecno tudi izravnalno postavko iz prevrednotenja ter bilančno izgubo.

Učinek je jasen: močno povečana rezerva iz prevrednotenja zlata bilančno prekomerno kompenzira fazo izgube. Brez tega bloka vrednotenja bi bila „optična“ stabilnost bilance stanja bistveno manjša – in prav zato je zavajajoče obravnavati zlato kot poljubno unovčljivo „finančno rezervo“ za druge namene.

Pomembna omejitev: rezerve iz prevrednotenja niso sklad za izgube

Čeprav ponovno vrednotenje deluje stabilizacijsko: Bundesbank izrecno opozarja, da rezerve iz prevrednotenja odražajo spremembe vrednosti, vendar se bilančne izgube z njimi ne morejo pobotati. Izgube se prenesejo v prihodnja leta in se pozneje pokrijejo z dobički.

Kdor torej trdi, da bi lahko preprosto uporabili „dobičke iz zlata“, meša bilančno logiko z likvidnostjo. Bilanca pravi: vrednost obstaja. Proračun pa sprašuje: kje je gotovina?

Zakaj Bundesbank sploh ustvarja izgubo

Mehanizem je manj spektakularen kot naslovi: na strani aktive so imetja iz faze denarne politike z nizko obrestovanimi obveznicami. Na strani pasive so višje obrestovane vloge.

Bundesbank to za leto 2025 navaja zelo konkretno: obrestovanje vrednostnih papirjev denarne politike je v povprečju znašalo 0,58 %, obrestna obremenitev iz vlog kreditnih institucij v okviru denarne politike pa znaša 2,31 %.

Rezultat je negativna obrestna marža – in prav iz tega nastanejo leta z izgubo.

Fratzscherjev predlog: prodati zlato za ustvarjanje manevrskega prostora

V to situacijo sodi predlog predsednika DIW Marcela Fratzscherja za prodajo delov nemških zlatih rezerv za financiranje naložb. V javni razpravi se pri tem pogosto navaja trenutna vrednost imetja: „skoraj 440 milijard evrov“.

Ideja se na prvi pogled zdi pragmatična: visoka cena zlata, prazne blagajne – zakaj ne bi prerazporedili sredstev? Napaka je v podrobnostih: pri centralnih bankah zlato ni le „naložba“, temveč tudi bilančno sidro in rezerva zaupanja. Prav zato Bundesbank in številni ekonomisti predlog zavračajo.

Ključna težava: prodaja ne zmanjša le zlata – temveč tudi odpornost bilance stanja

Kdor proda zlato, zmanjša postavko, ki napaja rezervo iz prevrednotenja. V okolju, v katerem Bundesbank prenaša bilančne izgube, je to več kot le vprašanje portfelja. Gre za vprašanje robustnosti lastnega „blažilnika“ v očeh trgov in javnosti.

Poleg tega je zlato v kontekstu centralne banke privlačno prav zato, ker ne ustreza nobenemu posameznemu tveganju dolžnika. V svetu, kjer se geopolitične napetosti povečujejo in zaupanje hitro postane redka surovina, je to strukturna prednost – ne le cenovni argument.

Koliko zlata sploh ima Nemčija?

Nemčija ima po podatkih Bundesbank približno 3.384 ton zlata in s tem drugo največjo državno zalogo zlata na svetu.
To kaže: ne govorimo o obrobni poziciji, temveč o osrednjem gradniku deviznih rezerv.

Številke, ki sodijo v kontekst

Razprava postane razumljivejša, če bilančno logiko strnemo na eno stran.

Strezen zaključek: zlato ni proračunski džoker

Predlog za prodajo zlata zveni kot bližnjica. Bilančno gledano gre bolj za zamenjavo: kratkoročni izkupiček za dolgoročno robustnost. In dokler rezerv iz prevrednotenja ni mogoče „kar tako“ prenesti v dobičke ali proračunska sredstva, ostaja ključno vprašanje: Ali želimo zmanjšati prav tisto postavko, ki v letih izgube vidno stabilizira zaupanje v arhitekturo bilance stanja?

Zlasti v obdobjih obratov obrestnih mer, geopolitične negotovosti in razprav o visokih javnih izdatkih je to odločitev, ki nima le ekonomskega, temveč tudi institucionalni učinek.

Ostanite preudarni, vaš Helge Peter Ippensen