Zakaj je „zlato brez obresti“ zmotno prepričanje

5.106,68 USD za unčo – in nenavadna zgodba o zlatu za „15,5-kratnim“ donosom

Na dan 21. 2. 2026 zlato kotira pri 5.106,68 ameriškega dolarja za trojsko unčo oziroma 4.335,30 evra.
Takšne vrednosti zanesljivo sprožijo dva refleksa: eni iščejo naslednji ciljni tečaj, drugi pa „popoln izstop“. In skoraj vsi pri tem naletijo na isto zmotno prepričanje: da je zlato „brez donosa“ in s tem le stava na ceno.

Danes pripovedujem zgodbo, ki se začne prav na tej točki. Ne kot navodilo za ukrepanje, temveč kot vpogled v miselni model, ki ga v Nemčiji malokdo pozna iz lastnih izkušenj: zlato ne le kot cenovna pozicija, temveč kot premoženje, iz katerega se prek tržne mehanike lahko ustvarijo dodatni donosi.

Takrat: Ko zlato še ni imelo pravega trga

Leta 1972 je bil svet drugačen. Ideja o prosti ceni zlata je bila še mlada, trgovanje je bilo počasno, veliko je potekalo prek bančnih okenc, poznanstev in ustaljenih postopkov. Mehanizem London Fixing je oblikoval določanje cen, trg pa ni bil tako odprt, globok in globalno dostopen kot danes.

V tistem času sem v New Yorku sedel v krogu ljudi, kjer se je resno razpravljalo o vprašanju: Kaj se bo zgodilo, ko se bo vezava sprostila in se bo z zlatom trgovalo resnično prosto? Pričakovanja so bila različna. Kar me je presenetilo, ni bila napoved, temveč posledica: ko trg preide z „upravljane cene“ na „prosto ceno“, se ne spremeni le raven, temveč celotna dinamika.

Odšel sem domov in kupil zlato.

1980: 800 dolarjev – in trenutek, ki je zaznamoval vse

14. januarja 1980 je zlato doseglo približno 800 ameriških dolarjev za unčo. Ta zgodovinska ekstremna točka je še danes učna lekcija: trgi pretiravajo, sledi normalizacija, zlato pa je v svoji psihologiji drugačno od delnic, obveznic ali kriptovalut.

Takrat sem zapisal „prodaj“. Sam nisem prodal. To ni bila vrlina, temveč izkušnja: zlato ni instrument, pri katerem gre le za to, da „imaš prav“. Je instrument, ki se igra z disciplino.

Druga raven: „premija iz prodaje opcij“ namesto hektičnega trgovanja

Po padcu z vrhov je bilo jasno eno: zlato bo imelo dolga obdobja, ki bodo delovala „dolgočasno“. Prav tam nastane jedro te zgodbe.

Kdor ima v lasti zlato, lahko – odvisno od strukture in dostopa – nastopa kot prodajalec opcij (Stillhalter), torej uporabi opcije tako, da prejema premije. Poenostavljeno povedano: prodate pravico do dobave po določeni ceni in za to prejmete premijo. To ni nadomestek za obresti brez tveganja, temveč strategija z jasnimi tveganji: omejitev navzgor pri močnih rasteh (upside), tveganje dodelitve, stroški podaljševanja (roll costs), davčna in strukturna vprašanja ter predvsem potreba po razumevanju mehanike in likvidnosti.

Vendar pa kaže nekaj, kar mnogi spregledajo: zlato lahko ob pravilni strukturi prek samega trga ustvarja „tekoče donose“ – ne zato, ker bi zlato plačevalo obresti, temveč zato, ker se vrednotita volatilnost in povpraševanje po opcijah. Da se o takšnih pristopih Covered Call trenutno spet veliko razpravlja, je razvidno tudi iz aktualnih tržnih prispevkov o „obrestih na zlato“ prek Covered Calls.

Zakaj je to danes spet aktualno: 5.000 dolarjev ni običajno okolje

Trenutno živimo v obdobju, ko zlata ne premikajo le zgodbe o inflaciji, temveč tudi negotovost v geopolitiki in protislovni signali glede obrestnih mer. Reuters je ta teden poročal o skoku zlata za več kot 2 % proti 5.000 ameriškim dolarjem v okolju geopolitičnih napetosti in mešanih signalov iz zapisnikov Fed.
Ko se zlato tako premika, ne naraste le pozornost, temveč pogosto tudi opcijska premija. Prav takrat se strategija, ki stavi na prihodke iz premij, zdi posebej smiselna – in prav takrat jo najpogosteje napačno razumejo.

V praksi to namreč ni „brezplačen denar“. Gre za prodajo negotovosti za denar, negotovost pa je lahko draga, če jo podcenimo.

Kako veliko je zlato v resnici – in zakaj pomanjkanje ponudbe ni le krilatica

Zlato je z globalnega vidika velik, a omejen trg. World Gold Council ocenjuje nadzemne zaloge zlata ob koncu leta 2025 na 219.891 ton.
Na strani ponudbe je slika počasna: po podatkih World Gold Council se je celotna ponudba zlata leta 2025 povečala za 1 % na 5.002 toni.
Te številke niso „pripovedovanje zgodb“, temveč okvirni pogoji. Ko impulzi povpraševanja naletijo na ponudbo, ki raste le počasi, se dolgi trendi lažje razložijo – ne da bi vsak dan potrebovali nov ciljni tečaj.

Dve tabeli, ki naredita zgodbo oprijemljivo

Trenutni kontekst (stanje 21. 2. 2026)

Ilustracija misli o „15,5-kratniku“ (čisti izračun, ne napoved)
Če premoženje v zelo dolgem obdobju zraste za 15,5-krat, to glede na časovno obdobje ustreza približno naslednjim povprečnim letnim donosom:

Bistvo tega izračuna ni v tem, da bi kdo dobil „9,6 % zagotovljeno“. Bistvo je: kombinacija dolgoročnega trenda zlata in ponavljajočih se premij, ki se dosledno reinvestirajo, lahko v desetletjih ustvari ogromen učinek obrestno-obrestnega računa – in prav to je vidik, ki v javni razpravi skoraj vedno manjka.

Sodobna zmota: „Zlato je le cena – torej le timing“

Najpogostejša miselna napaka je obravnavanje zlata izključno kot stave na naslednji tečaj. To neizogibno vodi v čustveni krog evforije na vrhu in obžalovanja ob korekciji.

Realnost je: zlato v mnogih portfeljih ni „trgovanje“ (trade), temveč zavarovalna komponenta. In kdor poleg tega uporablja dodatne mehanizme, ne trguje z „več zlata“, temveč izkorišča tržno strukturo okoli zlata.

To je zahtevno, ni smiselno za vsako velikost premoženja in zahteva urejene procese, upravljanje tveganj in likvidnosti ter strukturo, ki ustreza lastnim zmožnostim. Kot princip pa je to nasprotje hektičnemu novinarstvu o ciljnih tečajih.

Kaj se lahko naučimo iz te zgodbe

Ko je zlato na rekordnih ravneh, najpomembnejše vprašanje ni „Kako daleč še?“, temveč „Kakšno vlogo naj ima zlato v moji podobi premoženja?“
Kdor vidi zlato le kot ceno, razpravlja o vrhovih in dnih. Kdor razume zlato kot premoženje, razpravlja o disciplini, časovnem horizontu in mehaniki.

In prav zato je ta nenavadna zgodba več kot le nostalgija: kaže, da „brez donosa“ včasih pomeni le, da ne poznamo druge ravni.

Ostanite preudarni

Vaš Helge Peter Ippensen