Podjetniške družine v kriznem načinu: Zakaj zlato, davki in geopolitika oblikujejo strategijo premoženja za leto 2026

Zlato je spet v središču – in to ne le zaradi cene

Dne 4. 4. 2026 znaša cena zlata približno 4.059 evrov za unčo. To ni le številka za trgovce, temveč signal za širši vzorec: ko negotovost narašča, postajajo naložbene odločitve treznejše, širše – in pogosto bolj defenzivne.

Ravno to kaže 6. „wir“-Barometer (marec 2026), raziskava med 140 osebami iz okolja nemških podjetniških družin (überwiegend družbeniki, pogosto v operativnih vlogah ali organih nadzora). Rezultati so zanimivi tudi zato, ker je raziskava potekala januarja in februarja 2026 – torej še preden so nove geopolitične eskalacije zavzele naslovnice.

V bistvu študija pripoveduje zgodbo, ki jo mnogi zasebni vlagatelji podcenjujejo: podjetniške družine ne razmišljajo v „modnih trendih portfeljev“, temveč v robustnosti. Investirajo tako, da premoženje deluje tudi takrat, ko politika, obrestne mere, trgovina ali cene energije hkrati pošiljajo nasprotujoče si impulze.

Nova hierarhija tveganj: davki premagajo geopolitiko

Kaj najbolj ogroža ohranitev družinskega premoženja? Vrstni red je jasen – in političen.

V barometru 71 % vprašanih navaja povišanje davkov in dajatev v Nemčiji kot največjo nevarnost. Pri tem je zanimiv trend: v primerjavi z letom 2025 je to skok za 9 odstotnih točk na novo najvišjo vrednost v seriji barometra.

Takoj za tem sledijo tveganja, ki so neposredno povezana s konkurenčnostjo in družbeno stabilnostjo: 45 % jih skrbi prepočasen tempo Evrope pri tehničnem razvoju v primerjavi z ZDA in Kitajsko, prav tako 45 % pa populizem in družbeni razkol. Trgovinske vojne in zapiranje trgov ostajajo relevantni s 40 % – vendar niso več prevladujoče gonilo kot v fazah akutne eskalacije.

Te prioritete se ujemajo z okoljem, v katerem inflacija spet postaja vidnejša: za Nemčijo je Destatis za marec 2026 poročal o predhodnih +2,7 % v primerjavi s prejšnjim letom. Davki, energetski in cenovni šoki na podjetniške družine vplivajo dvojno: operativno v podjetju in strateško v premoženju.

Tabela: Največje grožnje za ohranitev družinskega premoženja (izvleček)

Vir: 6. „wir“-Barometer (marec 2026).

Naložbeni cilji se spreminjajo: stran od „čiste ohranitve vrednosti“ k merljivemu upravljanju

Kljub vsej negotovosti ohranitev vrednosti ostaja pomembna – vendar se poudarki spreminjajo. 44 % jih kot dolgoročni naložbeni cilj navaja realno ohranitev vrednosti, medtem ko 22 % daje prednost relativnemu donosu v primerjavi z Benchmarkom. V primerjavi s prejšnjim letom se fokus na realno ohranitev vrednosti znatno zmanjšuje (z 52 % na 44 %).

To je majhna, a ključna razlika: zdi se, da podjetniške družine ne postajajo „bolj naklonjene tveganju“ – postajajo natančnejše. Ko Benchmarki postanejo pomembnejši, se povečajo pričakovanja in merljivost. Ne želijo le „priti skozi“, temveč biti dokazljivo boljši od referenčnega okvira.

Kaj je šlo res dobro: zlato preseneča – delnice ostajajo močne

Morda najbolj jasna ugotovitev za vlagatelje v plemenite kovine je blok o uspešnosti. Ob pogledu nazaj na leto 2025 40 % vprašanih navaja, da je zlato preseglo načrtovane vrednosti – pogosteje kot kateri koli drug naložbeni razred (Assetklasse). Pri delnicah o tem poroča 32 %, pri surovinah/infrastrukturi 17 %.

Hkrati podrobna tabela kaže: zlato v teh portfeljih ni nujno „ogromno“, je pa tam učinkovito – kot gradnik, ki v obdobjih stresa preseže pričakovanja. In prav to je logika mnogih podjetniških družin: portfelj ne sme le prinašati donosa, temveč mora ostati stabilen tudi v napačnih tednih leta.

Dejstvo, da zlato danes (stanje 4. 4. 2026) kotira pri približno 4.059 evrih za unčo, zato ni toliko razlog za špekulacijo kot razlog za umestitev: plemenite kovine v teh strategijah premoženja niso modni dodatek, temveč ponavljajoče se sidro stabilnosti.

Geografska diverzifikacija postaja bolj pragmatična: Evropa stopa v ospredje

Še en signal iz barometra: 57 % jih opaža opazne učinke geopolitičnih sprememb in trgovinskih politik na strategijo internacionalizacije njihovega družinskega podjetja.

Med tistimi, ki čutijo spremembe, se fokus merljivo spreminja: 45 % jih načrtuje razširitev dejavnosti v Evropi, medtem ko so ZDA in Kitajska ocenjene bolj heterogeno. To je omembe vredno, ker ne zveni kot „odcepitev“, temveč kot upravljanje tveganj: bližina, pravna varnost, dobavne verige, valutna tveganja in tveganja sankcij se na novo vračunajo v strategijo.

Trajnost izgublja prioriteto – o donosu se spet trše pogaja

Tudi to je del realnosti: 44 % pri svojih naložbah ne upošteva vidikov trajnosti (plus 4 točke v primerjavi s prejšnjim letom). In celo med družinami, ki upoštevajo trajnost, upada pripravljenost na odpoved donosu: 44 % bi se bilo pripravljenih odpovedati donosu v ta namen – lani je bilo takšnih 53 %.

To sprva deluje kot korak nazaj, vendar je tudi izraz okolja z višjim stroškovnim pritiskom in politično negotovostjo: ko se davki, energija in regulacija povečajo kot viri tveganja, se vsak „dodatni pogoj“ v portfelju strožje preveri.

Kaj se lahko iz tega naučijo zasebni vlagatelji – ne da bi morali biti „podjetniška družina“

Najpomembnejše spoznanje ni, da bi morali kopirati te portfelje. Najpomembnejše spoznanje je način razmišljanja v ozadju: podjetniške družine obravnavajo naložbe premoženja kot sistem, ne kot zbirko posameznih idej. Hkrati so pozorni na politične okvirne pogoje, realno kupno moč, vprašanja valut in lokacij ter vlogo stabilizacijskih gradnikov, kot je zlato.

Kdor želi danes usmeriti svoje premoženje, se lahko zgleduje po tem, da lastne strategije ne dojema toliko kot „letno stavo“ – temveč bolj kot strukturo, ki zdrži več prihodnjih scenarijev. V času, ko je inflacija v Nemčiji nazadnje spet dosegla 2,7 % (predhodno, marec 2026), je ta logika robustnosti več kot le akademski koncept.

Ostanite daljnovidni

Vaš Helge Peter Ippensen